Materina dušica izboljšuje prebavo, saj uničuje parazite v črevesju in preprečuje nastanek črevesnih vetrov. Spodbuja tudi apetit. Deluje antibakterijsko in protiglivno. Spodbuja apetit. Ker dezinficira, jo lahko uporabljamo za izpiranje ran in za razne športne poškodbe. Timol zavre tudi rast bakterij v dihalih, prebavnih in sečnih organih.

Materina dušica deluje še posebej blagodejno na kašelj. Eterična olja, ki jih rastlina vsebuje, razširijo bronhije, sluz v dihalnih poteh se utekočini in izkašljevanje se pospeši.

V ljudski medicini bazilika velja za odlično zdravilo zoper astmo, pljučna obolenja, tuberkulozo in vnetja ledvic. Bazilika namreč lajša uriniranje, krepi krvni obtok, zdravi kašelj ter pomaga pri izločanju sekretov iz želodca, črevesja in bronhijev. Z njeno pomočjo zdravimo tudi glavobole in znižujemo povišano telesno temperaturo. Z bazilikinim čajem si izpiramo ustno votlino in grlo ter jo grgramo. Uživanje bazilike pripomore tudi k močnejšemu izločanju mleka pri doječih materah, z njo odpravljamo tudi kašelj in slabost ter povečujemo znojenje.

V ljudskem zdravilstvu rožmarin uporabljajo za lajšanje marsikatere tegobe.

Za hitrejše celjenje ran in krepitev krvnih žil, za izboljšanje spomina in miselne zbranosti, za preprečevanje prezgodnjega izpadanja las in proti prhljaju, pri slabi prebavi, želodčnih krčih, napihnjenosti in zaprtju, pri vnetjih sapnic, ušes, nosu in grla, saj naj bi olajševal izkašljevanje, zaviral širjenje bakterij in jih uničeval.

Uporabljamo ga tudi za bolečine v mišicah, pri išiasu, za revmatične bolečine in vnetja.

Origano je poln antioksidantov, vseboval naj bi jih kar 42-krat toliko kot jabolka. Origano vsebuje tudi rožmarinsko kislino, ki pripomore k utrditvi vašega imunskega sistema, da se lahko bolje spopadate z boleznimi, kot so prehladi in sezonska obolenja. Vsebuje tudi večkrat spregledan vitamin K, ki sodeluje pri zaščiti pred boleznimi srca in je zadolžen za grajenje močnih kosti.

Sivka je bila zelo priljubljena rastlina že v času starih Rimjanov, ki so jo uporabljali za dišavne kopeli. Verjeli so namreč, da obnavlja kožo. V ljudski medicini cenijo sivko predvsem zaradi njenega pomirjajočega učinka – vzglavniki, napolnjeni s sivkinim cvetjem, naj bi pomagali pri nemirnem spancu. Cvetove sivke in sivkino eterično olje uporabljajo tudi za odganjanje moljev.

Drobnjak čisti kri, pospešuje prebavo, odvaja vodo, je antiseptik, antioksidant, ki zavira procese staranja, antimikotik – deluje proti glivičnim obolenjem in celo antibiotik. Primeren je za slabokrvne in na splošno izboljšuje počutje našega organizma. Odličen je tudi za rastline v soseščini, saj jih brani pred škodljivci in je vsestransko uporaben v kulinariki.

Zaužitje semen s halucinogenimi učinkovinami vpliva na vid in občutek za čas. Strokovnjaki poročajo tudi o občutjih ekstremne evforije ter hude utrujenosti, neobičajni niso niti prebliski, psihotične epizode, bruhanje in paranoja.

Konoplja deluje kot stimulans in depresor, antipsihotik in halucinogen - lahko povzroči tesnobo ali jo zmanjša. Učinki so odvisni od vrste same konoplje. Sorte, ki vsebujejo več CBD-ja načeloma delujejo bolj pomirjevalno, antipsihotično in anksiolitično.

V zahodni kulturi načeloma uporabljamo navadni žajbelj, Salvia officinalis. Vendar obstajajo tudi druge vrste, ki se od navadnega žajblja zelo razlikujejo. Salvia divinorum ima npr. zelo močne halucinogene učinke, in se v nekaterih kulturah uporablja med verskimi obredi.

Podlišček ali Mandragora officinarum je ena izmed čarovniških rastlin, ki jo spremlja zelo star, dolg in nenavaden seznam učinkovin ter načinov uporabe. Za novodobno prepoznavnost je poskrbela avtorica knjig o Harryu Potterju, saj jo je uvrstila med rastline, ki so jih spoznavali učenci na čarovniški akademiji. Korenina s svojo obliko spominja na človeško telo, tako da so včasih verjeli, da lahko pomaga pri zdravljenju celega telesa. Če je bila korenina bolj podobna otroku, si jo je ženska, ki je želela spočeti, dala pod blazino. Korenina, ki je bila oblikovana kot ženska, je moškim, ki so jo nosili v žepu, pomagala priti do ljubezni. Strah pred mandragoro je bil največji v srednjem veku. Verjeli so, da pri puljenju iz zemlje rastlina tako kriči, da lahko človek ogluši. Zato so jo nabirali po polnoči, ušesa pa so si zamašili z vato ali voskom.

Navadni kristavec oziroma datura, poljudno znana tudi kot hudičeva zel, je izjemno močan halucinogen, ki lahko pri prevelikih odmerkih povzroči celo smrt. Vsebuje alkaloid skopolamin, ki je toksičen. Poleg svojih močnih halucinogenih učinkov lahko liste uporabimo tudi stolčene v neke sorte tobak, ki se ob kajenju rabi za zdravljenje astme. Svoje slovito ime »hudičeva zel« si je pridobila zaradi svojih skorajda »nadnaravnih« učinkov. Po pisanju Carlosa Castanede je uživalec pridobil celo sposobnost letenja. Sicer so jo mehiški šamani že tisočletja nazaj uporabljali za postavljanj diagnoz bolezni, verjeli pa so tudi, da jim rastlina nudi pot do okultnih znanj, kot je vpogled v prihodnost.

Uporaba volčje češnje je znana že iz antike. Znanstveno ime rastline ‘belladonna’ (lepa ženska) kaže na to, da so si nekoč ženske sok iz jagod volčje češnje kapljale v oči, kar je povzročilo razširitev zenic, ženske oči pa so po tedanjem prepričanju postale lepše in privlačnejše.

V srednjem veku je bila volčja češnja med najpogostejšimi sestavinami za izdelavo čarovniških mazil. V srednjeveških kronikah je zapisanih nemalo primerov, ko so se ženske dobile na skrivnem čarovniškem sestanku, kjer so najprej spile neki napitek, potem pa so se slekle in namazale s čarovniško mastjo, ki je vsebovala halucinogene rastline. Med simptomi tega delovanja so začasna izguba spomina ter prividi in občutki letenja, omamljenost pa je spremljala divja razuzdanost.